Telefon
+386 (0)31 538 586
Arhiv Ledvice in Dializnega glasnika od zdaj tudi na dLib - Digitalna knjižnica Slovenije objavljena celotna digitalizirana arhiva Ledvice (1999-2021) in Dializnega glasnika (1982-1999).
Telefon
+386 (0)31 538 586
ZDLBS
Sodelovanje s širšo javnostjo o možnostih in načinih preprečevanja zvišanja krvnega tlaka (hipertenzije) in vseh ledvičnih obolenj. Izboljševati življenjske navade ljudi in jih opozarjati ter navajati na zdravo in redno prehrano, jih naučiti opazovati bolezenska znamenja in se pravilno odzivati na morebitne spremembe, ter jih usmerjati na redno sodelovanje z zdravstvenim osebjem; Potrebe po nadomestnem zdravljenju se s staranjem prebivalstva in naraščanjem števila diabetikov zelo rasejo. Letni porast takih bolnikov je v zadnjih letih pri nas med 6 in 8 % glede na skupno število teh bolnikov.
Kronična ledvična bolezen je okvara ledvic, ki traja več kot tri mesece. Nanjo nakažejo prisotnost krvi ali beljakovin v urinu. Ali pa se pri slikovni preiskavi z ultrazvokom pokaže nenormalna slika ledvic. Pokazatelj bolezni je tudi na manj kot 60 odstotkov zmanjšano delovanje ledvic . Tudi v primeru, da je ledvično delovanje zmanjšano na manj kot 60 odstotkov normalnega delovanja, je to kronična ledvična bolezen, čeprav so vsi drugi izvidi normalni (v urinu ni krvi ali beljakovin, oblika ledvic je normalna).
otroci zbolijo redkeje. Bolniki lahko zbolijo najprej zaradi drugih bolezni, npr. sladkorne bolezni ali zvišanega krvnega tlaka, ledvična bolezen pa nastane kot njihova posledica . Pomembni vzrok kronične ledvične bolezni so lahko tudi imunska vnetja ledvičnih telesc (t.i. glomerulonefritisi). Možna je tudi dedna oblika bolezni, ki ji pravijo policistična bolezen ledvic.
potiho in tako rekoč brez znakov. Prve večje težave bolnik pogosto občuti šele, ko se bolezen razvije do končne ledvične odpovedi. Prav zaradi tega jo pogosto odkrijejo naključno ob laboratorijskih preiskavah.
Kadar ledvice niso več zmožne opravljati vseh svojih nalog, je potrebno nadomestno ledvično zdravljenje z dializo ali pa opraviti presaditev ledvice. Dializa torej omogoča življenje bolnikom z dokončno odpovedjo ledvic.
Pri hemodializi se preko posebnih igel (bolnik ima z operacijo prirejeno za to žile na roki ali nogi) in s pomočjo cevja spelje bolnikova kri v umetno ledvico (dializator) v katerega prihaja po drugih ceveh čistilna tekočina (dializna raztopina) v isti dializator, kjer pride do odstranjevanja odpadnih produktov presnove direktno iz krvi s pomočjo osmoze (sečnine, kreatinina,..). Proces nadzira dializni monitor in posebej izurjeno osebje v Dializnih centrih.
Možno pa je izvajanje hemodialze tudi doma. Proces poteka zelo hitro (v 4 do 5 urah se kri očistiti za naslednja dva dni). V Evropi se uveljavlja oblika hemodialize na domu, ki jo izvaja strokovno osebje. Izvaja se v rednih ciklusih vsak drugi dan v najbolj ugodnem času za bolnika pod nadzorom strokovno usposobljenega osebje na domu bolnika. Tako odpade trikrat tedenski prevoz bolnika v dializni center v času, ki mu ga za dializo določijo glede na razpoložljive kapacitete in možnosti v dializnem centru.
Peritonealna dializa je metoda, ki jo zaradi končne ledvične odpovedi izvaja bolnik doma. Poleg bolnika, lahko to metodo zanj izvajajo njegovi svojci ali priučena oseba. Gre za izvajanje menjave tekočine (peritonelne takočine) po posebnem postopku, s posebnimi materiali, na domu bolnika. Po 2 litra peritonealne tekočine se v določenih presledkih preko katetra vstavljenega v trebušno votlino iztoči in nato takoj natoči novo v trebušno votlino. Poteka lahko podnevi – kontinuirana ambulantna peritonealna dializa (CAPD) in se menjave izvajajo 4 do petkrat dnevno v 3 do 4 urnih presledkih – ena menjava traja od 20 do 30 minut.
Ali pa se izvaja ponoči s pomočjo aparature, ki v teku noči opravo 4 do pet menjav peritonealne raztopine v trebušni votlini med spanjem bolnika. Gre za metodo, ki jo izvaja bolnik sam, lahko jo izvajajo svojci ali pa posebej za to usposobljeno osebje v domovih za ostarele ali patronažne MS.
Z vstopom Slovenije v Eurotransplant v letu 2002 se je delež transplantacij ledvic sicer dvignil iz prejšnjih 10 do 15 letno na 40 do 60 na leto, vendar to še ne pokrije vseh potreb bolnikov po transplantaciji ledvic in ne sledi naraščanju števila teh bolnikov.
Vzrokov je več. Eden od vzrokov je tudi pomanjkanje darovalcev. Sicer se starostna meja za transplantacijo ledvic dviga in se danes transplantira tudi že šestdesetletnike in več, vendar se kaže trend povečevanja potreb po tem zdravljenju pri bolnikih z diabetesom tip 2 in ti potrebujejo dializo pri 65 in več letih.
čeprav se je sprva težko lotiti izziva, kakršnega prinaša odpoved ledvic, človek vendarle spozna, da se življenje s tem ni končalo, morda se je le nekoliko upočasnilo. Spozna tudi, da lahko kljub omejitvam, ki jih prinaša dializno zdravljenje ali transplantacija, še naprej živi polno življenje. Tudi znanje o boleznih ledvic in njihovem zdravljenju je vse večje. Tukaj pa so tudi društva ledvičnih bolnikov in Zveza društev ledvičnih bolnikov, kjer stopamo naproti potrebam in željam bolnikov in kjer novi bolniki spoznajo tiste z daljšim stažem, ki so jim vedno pripravljeni priskočiti na pomoč s svojimi izkušnjami, nasveti in podporo.
info@zdlbs.si
