Organiziran je bil brezplačni avtobus iz Murske Sobote, skozi Maribor, Celje do Mengša. K sodelovanju smo povabili vsa naša društva. Na srečanju nas je bilo kar nekaj članic in članov iz različnih društev naše Zveze (DLB Pomurja, DLB Celje, DLB Zasavje, DLB Severno Primorske regije). Organizatorji, Slovenija-Transplant, so pripravili so pester program in s svojo prisotnostjo nas je počastila tudi predsednica države dr. Nataša Pirc Musar. Tako smo v prijetnem druženju obeležili tudi 25 letnico Slovenskega društva Transplant.

Prireditev je povezovala Bernardi Žarn, Tomaž Pirnat in Mladinski pevski zbor Glasbene šole Domžale sta otvorila prireditev. Nastopala sta glasbenik Andrej Pečarič na kitari in Deyan Muc na violini. Hvaležni smo vsem otrokom, transplantiranim, staršem in darovalcem za tople besede in iskrene zgodbe. Pilot major Janko Kene, predstavnik ekipe Slovenske vojske, ki odleti z vladnim letalom z vso predanostjo po podarjeni organ, je podpora, ki daje upanje, da se lahko nekomu nadaljuje življenje. Ekipa Rdečega križa Domžale je odgovarjala na vprašanja glede opredelitve o darovanju organov in tkiv. Direktor Zavoda Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant Andrej Gadžijev je v svojem govoru vliv zaupanje v transplantacije organov in mnogim tudi upanje za podaljšanje življenja.  

Posebna zahvala pa gre tudi izjemni Danici Avsec, bivši direktorici Zavoda Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant, za izjemno delo na področju razvoja transplantacij v Sloveniji.

Dogodek, ki smo ga ustvarili skupaj z društvi pod okriljem Slovenskega društva Transplant, je bil pravi praznik življenja! Prav letos društvo Transplant praznuje 25 let delovanja, zato je bil Krog hvaležnosti in sodelovanja še posebej poseben. Predstavniki DLB Pomurja smo postavili stojnico Zveze in delili promocijsko gradivo, predsednici države pa sem poklonil izbor naših knjig z recepti, ki smo jih tiskali v preteklosti.

Po prireditvi nas je Mateja Gerečnik z dobro voljo in veselo spodbudo vodila do Mengeške koče na Gobavici, kjer smo se okrepčali in se srečno vrnili nazaj domov vsak v svoj kraj.